haha prime...hwala...
js prawim da tiste pozne čestitke so najbolj sladke

ewo tukile mam eno lepo slikco....dečka z imenom Izu.
s svojimi sopopotniki je prišel na našo šolo direkta iz Zambije...predstavili so nam njihovo kulturo in življenjske razmere...in moram vam povedat, da se mi sploh ne zavedamo kaj imamo..
tale primer sm hotla pač z vami deliti, ker men se je dogodek vtisnil globoko v srce....

Izu ima starejšo sestrico Mario (11 let)...pri njih osnovna šola traja 10 let, Maria pa pri svojih 11 letih hodi že v 8. razred, ker je zaradi svoje velike inteligence preskočila kar tri razrede. Rada bi postala pravnica, vendar je za to zelo malo možnosti. Ljudje nimajo denarja niti za cepivo, ki stane manj kot 1€, kaj šele da bi imeli za šolanje.
Preživlja ju mama, ki je pred leti zbolela za aidsom, očeta pa sta zgubila ravno zaradi te bolezni. Kaj bo z njima ter njunimi brati in sestrami če mama umre?
Morda jih bodo posvojili dobri znanci, sorodniki...morda pa bodo ostali brez doma, tako kot 10% zambijskih otrok.

Pač lahko vam rečem, da so ti ljudje zelo preprosti..živijo za danes...se ne obremenjujejo...njihova edina skrb je, kako preživeti dan, in kako najti hrano. Veselijo se življenja in ga cenijo bolj kot mi vsi.
Ma kdo podobno izkušnjo?

Izu:


Maria:

Hejhej!

Nika - res ful lepo, da si tole delila z nami...

kot si rekla - dostikrat se ne zavedamo, da v nekaterih delih sveta ljudje živijo v fizično precej slabših pogojih, kot jih imami mi "zahodnjaki". se strinjam, da bi se moral tega veliko bolj zavedat, in začet cenit določene stvari oz. dobrine, ki jih imamo na dosegu roke...
Hkrati je pa dejstvo, da nas je vse to, kar imamo na voljo, nekako pripeljalo do tega, da se ne znamo več ustavit niti za 5 minut, pogledat, kaj se dogaja okol nas, prisluhnit ljudem okoli nas ... skratka vsi skupaj smo v eni taki podivjani dirki...

Moja punca je trenutno na enem prostovoljnem delu v eni šoli v Indiji. In prav tako govori o tem, kako so ljudje čisto drugačni, kako so umirjeni, odprti za stvari, dojemljivi in prijazni... zanimivo... očitno nismo ravno na pravi poti, če se stalno borimo za še več denarja, potegujemo za višji položaj, ko pa to dosežemo, pa spet nimamo dovolj.

Kaj ti bo jahta pa vikend na morju, če si ne morš vzet tedna počitnic, ker "biznis pač ne bo čaku"...?

Zdej sem se čist razpisu... Fajn se ga mejte!

hehe...sej fajn, da si se razpisu
mislim, da ma tvoja punca res srečo, da lahko okusi tamkajšnje življenje...ker to ni samo ena izkušnja več, ampak mogoče se pol šele človek začne zavedat in bolj ceni tisto kar ima...
sicer pa to bi lahko vsak probal...sam največja fora je, da se ljudje bojimo ljudi, bolezni in predvsem njihove kulture...čeprav pol enkrat ko si dol, vidiš da ni bau bau
drugač pa jst bi z veseljem šla dol...na zdravstveni šoli imamo velikokrat okroglo mizo, kar pomeni, da se zberemo dijaki in doktor za potovalno medicino...razpravljamo o boleznih in zdravju tretjega sveta...in, ko sem izvedela, da študente medicine ter visoke zdravstvene šole pošiljajo na misije v Afriko, kjer v taborih pomagajo oskrbovati in zdraviti tamkajšnje prebivalce, zdej marljivo delam....ker pač tega res ne smem zamudit

no pač, tolk z moje strani...če pa še kej pametnga zvem al pa dožvim, vam pa z veseljem poročam

kdo je gledu družinski dwoboj?
hehehe

no..po dolgem času se spet jawlam...ampak was za en tedn zapuščam...
ker namreč grem mal počitnikowat w Zreče....sam letos bojo za nas to kr Zrćeee

užiwite..pa wsekakor dobite kakšno slikco*

Ti sam pošl

ewo mal adrenalina...

http://www.facebook.com/photo.php?pid=6 ... 1019197955
http://www.facebook.com/photo.php?pid=6 ... 1019197955


mal je bolel, ampak ok